Lizbona!

Po petih dnevih intenzivnih vaj so nam končno odredili dan za relaksacijo. Brez Murphyja pač ne gre, vremenska napoved je bila: dež.

…Pa se nismo pustil motit.

Ker brez violine ne morem, sem do kosila odvežbala eno ornk rundo. Pošiljam vam razgled, ki ga imajo tukajšne vadnice.

Ni švoh, a? Po vrtu se sprehajajo race, ki letajo iz zgornje ploščadi na spodnjo in obratno, malo na levo cveti vrtnica (ali pač ena njena žlahta), skratka vse je bolj zanimivo kot intonacija.

Pogled iz vrta v dvorano za sekcijske vaje:

Ne vem kaj je tole ampak CVETIII :)

Po kosilu smo šli v mesto. Tole je pogled iz Castela de Sao Jorge. Megla se je lahko kosala z ljubljansko, je pa bilo 17°C.

Na gradu jih je polno, prosto se sprehajajo naokoli, turistov ne šmirglajo pet posto...

Zadovoljna turistka:

Malo romantike iz terase Sv. Luzie:

Njena svetost tudi na freski:

Če sem prav zastopla nemški vodič po Lisboni je tole zavetnik mesta: Sv. Vincente

Pomarančevci. Drevesa z božanskim vonjem, rastejo povsod po mestu, zgleda da niso preveč zbirčni glede pogojev za rast.

Mami, a bi tole rastl na Vrtači?

Tkole smo se imeli včeraj. Danes smo imeli spet cel dan vaje. Lahko ugibate kakšno je bilo vreme. Naj se gre un tm gor solit. 

Lep pozdrav!